KXX

 
 
 
 

 

 

 

Tocka Sonca 
pogled v oci 
cisti zavesti 
tema v zenici 
carovnika s senco 
in s plazma tokovi 
brez temnih sil 
brez pomoci 
brez piramid 
zdaj tavam v puscavi 
in sem svoja oaza

a je le Tocka 
Sonca zavesti 
so le sanje 
tkane iz vesti 
Vecnega pajka 
ki je moj pravi jaz 
in moja mreza je iz niti 
svetlobe Sonca 
vse kar se grem 
ji je prit do konca

in za mojo mrezo 
je vecno Sonce 
vecna svoboda 
tam je piramida.. 
tam Tocka Sonca 
tam skok v globino 
v lastno praznino

in sem na begu 
pred samim sabo 
na Tocki Sonca 
me vlece v brezno 
s skrajnim naporom 
obvladujem disciplino 
postajam tisto 
kar sije na mene 
postajam Sonce 
ki sije iz mene

pozno ponoci
ob glasni tisini
ob soju svec
in le v lastni temnini
in zgodaj popoldan
v zlagani praznini
popolnoma polni
le s Tvojimi Njimi

ja lahko Ti povem
a moja rima boli
ker Ona hoce le sebe
pa tukaj si Ti
in tvoje Resnice
ki zanjo jih sploh ni
ker te ne ljubi
in to te skrbi

ko spita objeta
zlagano zadeta
vsak sam odhaja
le z mislimi vstran
ne spregovorita.
le kaj si zelita?!
takrat vsak od vaju
obstane pac sam

in Ona je Tvoja
in Ti si le Njen
le plesita
plesita ta ples hijen
ker Ona je sama
in vsak je le Svoj
pa naj solze solzivo le bijejo boj
s seboj

in takrat reces svoji iluziji
Ljubim Te
pa tvoji Oni so krivi
da je v bistvu ne
zato jih grizes v mislih
da bi odsli
vsi vajini Bogovi
in Ona
in Ti

tvoj Klobuk ima cel kup lukenj
je polcilinder z masnico
tvoj star prijatelj je
ki se nikoli te prevaral ni
z njim po celem svetu si bila
nova pesem nora zgodba

brenceljni okrog tebe
ves cas se smukajo
in te prav nesramno pikajo

nekega dne v zahodni karolini
sama v baru sedis
pijes pivo in malboro kadis
se sprasujes ce splah se zivis
po ljubljanskih ulicah
zdaj te veter nosi
srecas prijatelja z imenom Kdosi
ki ti pravi
ej, pejdva tja dol..

tisockrat
preplezani zidovi
tisockrat
prebite stene
v moji glavi
le njihovi glasovi
tam naokrog pa
zajebane sirene

rad bi vas videl
povsod bo kri
naj klecim in prosim
naj kricim
naj znorim ?!

sam stojim
med nemimi grobovi
in Brezno je
brez dna
v moji glavi
le moji so glasovi
tam naokrog pa
beda

naj znorim?

sam sem ostal v teh igrah laži
spet sem zadet tebe pa ni
mrzle so ulice in mrzel je svet
ljubljana je v megli jaz pa zadet

nočem več slišat niti svojih besed
oči da ne vidjo v njih je led
na poti od tja do sem ves čas molčim
ko vidim tebe pa zakričim

Hej
kdo je zdej
v tvoji glavi
kdo se poti v tvoji dlani
edina si
v ljubljani
v srcu še tli
En Spomin

noc molci dan se dani
Moje Roke pa iscejo Tvoje
a sem sam ker Te ni
zakaj je mraz v postelji

frekvenca tisine obcutek praznine
za hip vse izgine potem se prizge
lucka trenutka je stvar obcutka
tako sva si dalec ker sva Svobodna

na soncni strani so oblaki
ves cas le sam pod milim nebom
ves cas le sam se kepam s snegom
jaz sem tukaj - Tebe ni
na soncni strani se megli
ko Te gledam sem kot pijan
ne zbudim se iz teh Sanj

tako tam stojiva se za Roke drziva
v vesolje bolsciva v srcih kriciva
vse to se dogaja ker Naju ni
a moja Roka Tvojo drzi

zdaj Ves zakaj
je nebo bolj modro
kadar te objema
dih njene svobode
vajin Cas bo
ostal zapisan
v vetru spomina
nekega vsakdana
zdaj Ves zakaj
so noci bolj temne
zakaj so ti vcasih
zvezde pot kazale
je bil Trenutek
ki bo zdaj trajal Vedno
in je bila Vednost
ki naj jo spere pozaba
zdaj Ves zakaj
svetli luc v temi
zakaj se trudi Sonce
da posveti cez oblake
v novi Samoti
bos srecal nekoga
Angel v preobleki
ze caka na tebe
zdaj Ves zakaj
tega jutri ne bos Vedel
zdaj Ves zakaj
teh oci ne bos vec Videl

ptica na nebu
Zaupa visini
riba v vodi
Zaupa globini
in Hrup ki obupa
se preda tisini

obstala si
med ljudmi
vem
da Trpiš

Oni so krivi da te boli
da jokaš vsako noč

Odjebi jih

ne boj se jih
jesenski dež naj spere Tvojo kri
z njihovih lic
naj zakrici
tvoj zadnji krik

Odjebi jih

prezivel bomo tista leta
o Marjeta
prezivel bomo mi
banda prekleta
izpod kikle se siri vonj
o Marjeta
cez tebe gre
vsa ta banda prekleta

v nedeljo zjutraj smo pel
Ti si Sveta
zvecer pa ko je mir
o Marjeta
cez tebe gre
vsa ta banda prekleta
cez tebe gre
vsa ta banda prekleta

o Marjeta

spet smo se tukaj zbrali
mi banda zapita
s tvojo usodo v roki
o Marjeta
ne zidajmo gradov v oblake
spet si zadeta
gradimo barake v megli
mi banda prekleta

v kuhinji sedim za mizo
mrzli spageti brez parmezana
poslusam tvojo teorijo
kako bi ti blo leps
ce bi bla sama

Novice pa na radiju
nIc dobrega se nam ne obeta
cudim se kako ti rata
bit obenem jezna in lepa

cela noc je se pred nama
umir se bodi mi dobra druzba
jutri zjutraj isto sranje
ob petih kava
ob sestih pa sluzba

jagode s smetano
prepust se grehom samo za trenutek
bos vidla da ze jutri zjutraj
bos imela cist drugacen obcutek

pol hocm prjet
pa se mi sam zdi
ujamem kaco za rep
le kdo koga ulovi
sesuvam si majnd
pa le da bi spoznou
da to kar bom hotu
bom tut usjou

in kaj nej zdej
to mi povej
sam ne z besedam
k jim ne vec nasedam
in ne mi s pogledom
zdej js tebe gledam

razjebana je scena
in moj um cist razklan
pod oknom pa roze
in filing da sm sam
pol slism krik
odprte noci
pogledam skoz okn
pa se ne zdani

ubita pravica
je zdej moja resnica
spet gledam skoz okn
ko se dani
zamislm si roze
odmislm skrbi
pa lej pizdarijo
k zun se temni

Visoko Visoko
nad Tabo in mano
obstaja Up
zeli proti nama
ker Ti in jaz
lahko obcutiva to zalost
iz najinih solz lahko tkeva mavrice
medtem ko v rokah drziva
del pekla del nebes
se lahko samo vprasava
a sva res Vecna
al gre zares

bodi polna Sna

ker Ti si velika zemlja
s prelepimi kraji
in v meni je Kralj
s svojimi slugami
a nekje globoko
se res nekaj dogaja
vztrajno se dela
ljubezni kamen
in Obljube disijo
od vsepovsod
a nekaj se dogaja
bodi previdna

prekletstvo je bilo
nad Srcem vsakim
zakaj je tako
si zelim res spoznati
saj ne verjamem v tisto
kar je dalec od mene
ker mi to
ubija moj Cas

sedim v najini sobi ko zbuja se novo jutro teza tvojega telesa mi sili v objem lasje mi spet padajo na obraz nihce mi jih vec ne popravlja rad bi cutil spet Tvoj dotik prosim te odpri oci nasmehni se mi

mlad plaz nemoci in bolecine tepta in rusi najine spomine flesbek od vceraj je danes stvarnost pritiska mi na oci poljub v strasni tisini je poljub vcerajsnjega dne le nemo te gledam nic vec ne jokam in se ne sprasujem

zvonovi pa zvonijo cas je da vstanem da odidem tja kamor si Ti sla zapolnjena usta teh tihih tablet prosim te odpri oci nasmehni se mi

zaspal bom kot ti in potem se bom zbudil zbezal s teboj bom v tvoj divji mir kjerkoli ze bova se bova ljubila prosim te odpri oci nasmehni se mi


potem ni nicesar kar dal bi Ti
vrednega sijaja teh tvojih oci
toplega smeha ko rekla si mi
potrebujem nekoga a to nisi ti

nisi ti

potem ni nicesar s solzami v oceh
kricim Tvoje ime in trgam tisino
te zvezdne noci spet eden bo umrl
in spet imam bes v kotickih oces

kje si zdej

ne maras oci ki ne govorijo
ne maras ustnic ki se ne smejijo
ne maras las ki ne divjajo
ne maras dezja ki mi spira obraz

potem ni nicesar